Z začetkom novega leta se je ponovno pričela svetovna pobuda "suhi januar" (Dry January), v okviru katere se udeleženci za 31 dni popolnoma odpovejo uživanju alkoholnih pijač. Namen projekta je spodbuditi ljudi k razmisleku o lastnih pivskih navadah in izboljšati splošno zdravstveno stanje po prazničnem decembru. Strokovnjaki poudarjajo, da ima že enomesečna abstinenca številne pozitivne učinke na telo, vključno z boljšim delovanjem jeter, znižanjem krvnega tlaka in izboljšano kakovostjo spanca. Raziskave kažejo, da so dolgoročni učinki pobude spodbudni, saj večina udeležencev tudi pol leta po zaključku akcije pije za približno 30 odstotkov manj alkohola kot pred njo. Za tiste, ki se popolni odpovedi težko zavežejo, se uveljavlja tudi alternativa, imenovana "vlažni januar" (Damp January), ki spodbuja zgolj znatno zmanjšanje porabe alkohola. Zdravstveni delavci ob tem opozarjajo, da je mesec brez alkohola odlična priložnost za razstrupljanje organizma in vzpostavitev bolj zdravih življenjskih vzorcev v prihodnje.

V mesecu januarju se vse več ljudi po svetu, vključno s prebivalci Slovenije in drugod po Evropi, odloča za začasno prekinitev uživanja alkoholnih pijač v okviru gibanja, znanega kot 'suhi januar' (Dry January). Glavni namen te pobude je spodbuditi posameznike k razmisleku o lastnih pivskih navadah in vplivu alkohola na zdravje. Strokovnjaki poudarjajo, da začasna abstinenca ljudem omogoči jasnejši vpogled v razloge za pitje, hkrati pa prinaša številne zdravstvene koristi, kot so boljši spanec, večja raven energije in izboljšana koncentracija. Kljub očitnim prednostim pa se udeleženci akcije pogosto spopadajo z močnim socialnim pritiskom. Pitje alkohola je globoko zakoreninjeno v družabnem življenju, zato je zavračanje pijače v skupini za mnoge še vedno nenaravno in neprijetno. Analize kažejo, da je prav socialni pritisk ena največjih ovir pri vzdrževanju abstinence. Kljub temu strokovnjaki trdijo, da je akcija vedno dobra zamisel, saj posameznikom pomaga razviti bolj zdrav odnos do alkohola na dolgi rok in odpira vprašanja o sprejemljivosti prekomernega pitja v sodobni družbi.

Nemški strokovnjaki so v luči pobude 'suhi januar' (Dry January) opozorili, da pretirano stroge novoletne zaobljube o popolni odpovedi alkoholu pogosto prinašajo nasprotne učinke od želenih. Čeprav velja suhi januar za dokaz discipline in skrbi za zdravje, se ta odločitev hitro sprevrže v dodaten stres za posameznika. Specialist za odvisnosti je pojasnil, da pritisk po popolni izvedbi zaobljube deluje kontraproduktivno, saj neuspeh pri doseganju nerealnih ciljev vodi v občutke krivde in opustitev zdravih navad. Namesto drastičnih in kratkoročnih sprememb, ki temeljijo na močni volji, stroka svetuje zmernejši pristop. Manjši in bolj obvladljivi cilji naj bi prinesli dolgoročnejše spremembe v življenjskem slogu, saj povzročajo manj psihološkega pritiska. Razprava izpostavlja pomen trajnostnega odnosa do zdravja, kjer občasni spodrsljaji ne pomenijo konca prizadevanj za boljše počutje, temveč so del procesa učenja in prilagajanja.

Najnovejše analize vpliva akcije 'suhi januar' (Dry January) na zdravje so pokazale, da enomesečna abstinenca od alkohola prinaša številne kratkoročne in dolgoročne koristi za organizem. Strokovnjaki poudarjajo, da se že po enem mesecu brez uživanja alkoholnih pijač znatno izboljšata kakovost spanja in splošna regeneracija telesa. Poleg boljšega počutka so opazne tudi vidne spremembe na koži, ki postane bolj hidrirana in zdrava. Abstinenca v prvem mesecu leta za mnoge ne pomeni le odrekanja, temveč ključen korak k boljšemu metaboličnemu zdravju. Študije kažejo, da se v tem obdobju zmanjšajo maščobne obloge na jetrih in izboljša krvni tlak, kar zmanjšuje tveganje za srčno-žilna obolenja. Takšne pobude so v zadnjih letih postale globalni trend, ki spodbuja posameznike k dolgoročnemu zmanjšanju porabe alkohola in ozaveščanju o njegovem vplivu na telo.